Nemec: "O antifašizmu bomo še govorili, na glas in ponosno!"

Na razpravi so sodelovali predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB (ZZB NOB) Marijan Križman, slovenska zgodovinarka dr. Nevenka Troha in član italijanskega antifašističnega združenja ANPI Filippo Giuffrida Repaci. Dogodek je z naborom slovenskih domoljubnih pesmi obogatila ženska vokalna skupina Zimzelen iz Nove Gorice. Omizja so se udeležili številni člani in članice ZZB NOB, med poslušalstvom pa so bili tudi poslanki ter poslanca EP - Ljudmila Novak, Alessandra Moretti, Milan Brglez in Tonino Picula.

Gostitelj omizja in poslanec S&D Matjaž Nemec je poudaril, da je okrogla miza o vrednotah antifašizma v EU rezultat premisleka, kako širši javnosti v evropskih institucijah predstaviti skupno evropsko dediščino, med temi vrednote antifašizma. Po njegovih besedah te oblikujejo skupno evropsko pot še danes. »Prav je, da čas v pozabo ne odnese dogodkov polpretekle zgodovine, žal je bila ta na evropskih tleh zaznamovana z vojnami ter terorjem fašizma in nacizma. Slednja sta z raznarodovanjem in totalnim uničenjem skušala predrugačiti svet, a jima zaradi odločnega upora, ki se je na slovenskih tleh izrazil skozi narodnoosvobodilni boj in antifašizem, to ni uspelo,« je poudaril Nemec. Zagotovil je, se bodo razprave o skupni evropski zgodovini in njenih naukih nadaljevale tudi v prihodnje: “Januarja vsako leto bom organiziral odprto debato o vprašanjih skupne evropske zgodovine, ki vse prevečkrat tičijo v ozadju ter med ljudmi žal še vedno povzročajo razkole. Želim si tudi, da današnji dogodek spodbudi nastanek širšega forma razprav v Evropskem parlamentu, več kot se bomo pogovarjali, več boljše prihodnosti si lahko obetamo.”

Nadalje je pojasnil, da je s povabilom ZZB NOB in ANPI želel osvetliti poglede na antifašizem z obeh strani meje: “Antifašizma si ne gre lastiti, ne po nacionalnosti ali kakšni drugi okoliščini. Gre za silo, ki je vznikala po vsem evropskem prostoru med ljudmi, ki so želeli svobode in življenje v vrednotah, ki so aktualne še danes in so zgradile EU.” Nemec je ob tem izrazil pričakovanje novega zagona za še več konkretnih pogovorov, ki bodo po njegovi oceni pripomogli k bolj povezani EU: “Duhovi preteklosti nas ne smejo več deliti, temveč nas v resnici povezovati.” Ob tem je izpostavil, da je bila največji motiv za organizacijo okrogle mize želja, da se kot Slovenec in Primorec “pokloni generacijam ljudi, ki jih teror fašizma ni ustavil v naporih za svobodo, da lahko danes živimo v miru in spoštovanju.”

Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije (ZZB NOB) Marijan Križman je v razpravi izpostavil pomen slovenskega narodnoosvobodilnega boja za čas druge svetovne vojne ter okrcal del politike, ki poizkuša narodov upor zoper okupatorja razvrednotiti. Po besedah Križmana je bila Osvobodilna fronta (OF) nadstrankarska organizacija, ki je imela med drugo svetovno vojno podporo večine Slovenk in Slovencev. “Ta boj nam je prinesel samozavest in nas oblikoval kot narod, z državnostjo v lastni republiki. Pod vodstvom OF so Slovenci drugo svetovno vojno končali kot del zmagovitega protinacističnega zavezništva Združenih narodov, z mednarodno priznano partizansko vojsko,” je bil jasen. “Ne nazadnje gre za slovenski etični kodeks. Bo v njem kot vrednota zapisan upor ali kolaboracija, boj za svobodo ali sodelovanje z okupatorjem? Pogum ali strahopetnost? Suverena drža ali hlapčevstvo?” je bil nadalje poveden predsednik ZZB NOB. Opozoril je še na izzive današnjega časa - revščino, begunsko vprašanje, diskriminacije, oživljanje neofašizma, rasizma ter ksenofobije - sprejeta načela sodobnega sveta za boj proti naštetim pojavom pa so po besedah Križmana “plen in ujetnik v spopadu geostrateških interesov velikih držav in teženj globalnih korporacij, da v interesu velekapitala prevzemajo upravljanje sveta.”

Slovenska zgodovinarka dr. Nevenka Troha je v razpravi predstavila ključne vsebine Poročila slovensko-italijanske komisije, katere članica je bila. “Julija 2000 je Komisija sprejela končno besedilo Poročila in ga izročila obema zunanjima ministroma. Poročilo je bilo sprva tajno, aprila 2001 pa je bilo hkrati objavljeno v tržaških Il Piccolu in Primorskem dnevniku. Člani komisije smo upali, da bo naše Poročilo majhen korak k medsebojnemu razumevanju travmatičnega obdobja v odnosih med Slovenci in Italijani. Žal smo se zmotili, saj zlasti italijanska politika, deloma pa tudi slovenska, s sprevrženo interpretacijo zgodovinskih dejstev, npr., da je bilo v fojbah ubitih več deset tisoč Italijanov, še vedno ne gradi dobrih odnosov med državama in njunimi državljani,” je bila kritična dr. Troha.

Poslanec Evropskega parlamenta iz vrst S&D Brando Benfiei in član italijanske antifašistične organizacije ANPI Filippo Giuffrida Répaci sta pohvalila napore poslanca EP Matjaža Nemca, da je z gosti iz Slovenije in Italije omogočil razpravo o polpretekli zgodovini v luči njene kompleksnosti, z jasnim sporočilom o pomenu vrednot antifašizma ter njihove aktualnosti v današnjem času.