Okrogla miza: Izzivi Slovenije in EU v letu 2025

Evropski poslanec je ob pričetku aktualnega mandata napovedal nadaljevanje z delom za sprejem ukrepov, ki bodo pripomogli k večji solidarnosti, socialni kohezivnosti ter skrbi za državljanke in državljane EU. Tega po prepričanju poslanca ni moč storiti brez močnih javnih sistemov - javnega zdravstva, izobraževanja ter dostojnih pokojnin. Prav tako je po njegovi oceni več naporov treba usmeriti v medgeneracijski dialog ter v širokem družbenem soglasju sprejemati ukrepe za boljše življenje vseh generacij Evropejk in Evropejcev.

Dolgoživa družba in negativni demografski trendi, ki so zaznani po večini držav članic EU, zahtevajo prilagoditve, tudi pokojninskega sistema, ki pa morajo biti po mnenju poslanca takšne, da bodo krepile zaupanje mladih ter delovno aktivnega prebivalstva v pokojninski sistem, upokojencem in upokojenkam ter vsem, ki vstopajo v upokojevanje pa zagotovile dostojne pokojnine. Spremembe davčne zakonodaje so po oceni poslanca prav tako izziv, ki terja premišljene, vzdržne, predvsem pa ukrepe, ki bodo sprejeti v največjem družbenem soglasju. Slovenija se sooča tudi z velikimi izzivi javnega zdravstvenega sistema; z dolgimi čakalnimi vrstami ter velikim pomakanjem zdravstvenega kadra, ob tem postajajo se vse bolj pereče razprave o nujnosti razmejevanja javnega in zasebnega zdravstva.

Na dinamični razpravi omizja je predsednik Konference Socialnih demokratov dr. Jernej Štromajer opozoril na nestabilne in kompleksne razmere mednarodnega prostora, ki imajo vpliv na notranje politične in gospodarske tokove. Spremembe vladnih administracij v ZDA in Evropi po njegovem mnenju kažejo na neuspeh aktualnih politik v spopadanju z izzivi časa. "Stanovanjska kriza je še vedno prisotna, socialna neenakost se povečuje, dostopnost do zdravnika pa se ni izboljšala," je bil kritičen in dodal, da je potrebno bistveno več narediti za izboljšanje socialnega položaja ljudi. Med prednostnimi nalogami socialnih demokratov za prihodnje leto je izpostavil obdavčitev premoženja, izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev ter dostojne pokojnine.

Predsednica strokovnega sveta SD za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Jolanda Lašič je ob razpravi glede sprememb pokojninskega sistema izpostavila zaskrbljujoče statistične podatke. "Več kot polovica slovenskih upokojencev prejema pokojnino, nižjo od praga revščine, ki znaša 903 evre. To je alarmanten podatek, ki kaže, kako nizke pokojnine vplivajo na kakovost življenja upokojencev," je poudarila. Ob tem je spomnila na pretekle spremembe pokojninske zakonodaje, ki so zniževale pokojnine, ter opozorila na nujnost dogovora glede prihodnjih sprememb pokojninskega sistema. Po oceni Lašič, spremembe ne morejo slediti zgolj vzdržnosti pokojninske blagajne, temveč zavedanju, da pokojninski sistem vpliva na celotno družbo in vse njene podsisteme, med temi na trg dela.

Predsednik strokovnega sveta SD za zdravstvo dr. Branko Gabrovec je predstavil izzive, povezane z zdravstvenim sistemom. Ob tem je izrekel pohvalo pripravi predvolilnega programa stranke na področju zdravja, ki so se pripravile z velikim številom strokovnjakov ter sprejele s soglasjem o pomembnih izzivih v zdravstvu. Po oceni Gabrovca smo eroziji zdravstvenega sistema priča zaradi več razlogov, med temi po njegovih besedah ne gre spregledati demografskih trendov, »priča smo staranju prebivalstva«, problemov pri upravljanju sistema – organizaciji ter težav na primarnem nivoju.

"Obstaja način, da pošteno in pravično obdavčimo vse premoženje. To je mogoče, če premoženje obdavčimo po njegovi vrednosti, ne po številu kosov" je v delu pogovora o spremembah davčne zakonodaje poudaril strokovni sodelavec v Poslanski skupini SD Gorazd Prah. Izpostavil je, da ima Slovenija že ima določene oblike premoženjskih davkov, po oceni Praha pa so ti premalo učinkoviti. Po njegovem mnenju je tudi ključno, da se določi, kaj se bo iz zbranega denarja naredilo, ali bo napr. davek na premoženje šek k občinam ali v skupno državno blagajno, iz katere se sredstva namenjalo za razbremenitev plač. Prah je v razpravi izpostavil tudi primer Češke, ki je država z visokimi prispevki.

"Odločili so se, da imajo dohodnino urejeno na način, v katerem je navaden delavec ali pa srednji sloj praktično ne plačuje, več pa jo plačujejo bogatejši - kot so obrazložili, jim je v interesu, da so ljudje zaposleni," je povedal. Ob tem je poudaril, da ni ni moč enoznačno govoriti o korelaciji denarja in stabilnosti javnih podsistemov. "Ni rečeno, da nam javni sistemu razpadajo zaradi slabega financiranja. Marsikdaj je problem v načinu, kako denar delimo in motivaciji – kaj lahko s sredstvi naredimo ter seveda v samem upravljanju sistemov," je obrazložil Prah.