Matjaž Nemec: dosegli smo veliko, čakajo nas novi izzivi!

Evropski parlament se je osredotočil na izzive, povezane z omenjenimi prelomnicami. Ob tem ne gre  pozabiti na velik preboj glede t.i. zelenega prehoda, s sprejemom podnebnega zakona je Evropska unija postala prvi kontinent, zavezan k podnebni nevtralnosti.

V slabih dveh letih, odkar sem prevzel mandat Evropskega poslanca, lahko trdim, da smo z ekipo dosegli izjemno veliko. Pomembne korake smo z veliko angažmaja naše, Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D) storili za zaščito delavcev - sprejet je bil evropski zakonski okvir minimalne plače ter zaščita delavcev v platormnih in digitalnih oblikah dela. Evropski parlament je odločne korake naredil tudi glede zaščite najranljivejših skupin, med temi žensk in otrok - EU je ratificirala Istanbulsko konvencijo za preprečevanje nasilja nad ženskami in v družini.   

Kot vodilni evropski poslanec sem vodil pogajanja in postopke sprejemanja za 5 zakonodajnih dosjejev, v vlogi pogajalca za S&D sem izpogajal še 9 poročil in resolucij.  Med slednjimi bi posebej izpostavil Poročilo o digitalizaciji evropskih vizumov, ki smo ga uspeli sprejeti v rekordno hitrem času. S poročilom EU tudi na področju vizumov vstopa v dobo digitalizacije, s čimer se zmanjšuje razkorak s preostalim svetom. Popolna digitalizacija odpravlja vse »papirnate korake« vizumskega postopka ter uvedbo e-vizuma za bolj enostaven in cenejši postopek za prosilce, ki bo tudi bolj podatkovno varen.

Prav tako bi za zelo pomemben dosežek izpostavil sprejem kvalifikacijske uredbe, za katero sem vodil pogajanja. Gre za enega ključnih zakonodajnih predlogov paketa reforme azilnega sistema, ki ga je Parlament sprejel po osmih letih negotovosti ter parcialnega upravljanja z migracijskimi politikami. Evropa tako dobiva prenovljen azilni sistem za odpravo krča, ki je osem let hromil delovanje EU institucij ter močno polariziral evropsko politiko in javnost, ob odsotnosti učinkovite migracijske politike pa se je na tnalu znašel tudi Schengen.

Za državljane in državljanke Slovenije je prav tako pomembna odločitev, pri kateri sem aktivno sodeloval kot eden izmed pogajalcev političnih skupin, in sicer ocena pripravljenosti Hrvaške za vstop v Schengen. S 1. januarjem 2023 so bile odpravljene kontrole na meji s Hrvaško, schengenska meja EU pa se je premaknila na mejo Hrvaške in BiH.

Kot vodilni evropski poslanec sem bdel nad postopkom sprejemanja odprave vizumom za kosovske Srbe, ki so bili še zadnja kategorija državljanov na Zahodnem Balkanu, ki so za potovanje v EU potrebovali vizum.

Poleg tega vodim še pogajanja na odboru za notranje zadeve glede prenove mehanizma za zamrznitev brezvizumskega režima EU s tretjimi državami. Slednji je aktualen predvsem v luči morije v Gazi, pri čemer sem že novembra 2023 Unijo pozval k zamrznitvi brezvizumskega režima z Izraelom.

V zvezi z evidentnim kršenjem mednarodnega in humanitarnega prava v Gazi sem na različne EU institucije naslovil več kot 10 različnih pisem, poslanskih vprašanj in pobud glede vprašanj, povezanih s Palestino in vojno v Gazi. Preko  Komisije sem institucije Unije pozval k finančni podpori UNRWE, se zavzel, da EBU prepove nastop Izraela na Evroviziji, podpisal pobudo za prepoved trgovanja z izdelki, nastalih na zasedenih ozemljih, ter se zavzel za prepoved izvoza orožja v Izrael.

V posebno čast si štejem, da sem bil marca 2023 izvoljen za vodjo delegacije Evropskega parlamenta za odnose z državami MAGREBA - Alžirijo, Libijo, Marokom, Tunizijo in Mavretanijo. Gre za pomembno strateško regijo za celotno Evropsko unijo, namreč v luči vojne v Ukrajini so tudi za Slovenijo v ospredje prišla vprašanja energetske oskrbe, sever Afrike pa ima bogate zaloge nafte in plina. Območje severne Afrike je močno vezano še na izzive migracij in varnostnih izzivov Sredozemlja.  

Sem polnopravni član delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Srbijo, kot države kandidatke za vstop v Unijo. Zaupana mi je bila vloga posebnega mediatorja v parlamentarnemu dialogu med srbsko vlado in opozicijo, s prvenstvenim ciljem vzpostavitve dialoga med političnimi akterji v državi pred predčasnimi volitvami ter za izboljšanje delovanja srbske skupščine.

Čezmejna problematika je bila vse od pričetka evropskega mandata ena mojih pomembnejših agend. 10. oktobra 2023 sem v Evropskem parlamentu organiziral in gostil konferenco o čezmejnih problematikah »Več Evrope v čezmejnih regijah«, katere sta se udeležila evropski komisar Nicolas Schmit in minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. Konferenca je nastala na pobudo mnogih državljanov, znancev in prijateljev, ki živijo ob meji ali pa sta njihovo delo in vsakdan povezana s prehajanjem meje. Z dogodkom sem združil evropske državljane, institucije EU in strokovnjake ter ustvaril široko platformo za razpravo in obravnavo perečih težav, ki jih prinaša življenje ob notranjih mejah EU. V aprilu 2024 smo z ekipo k projektu »Evropski poslanci premoščajo meje EU« povabili evropske poslance iz Avstrije, Madžarske, Italije in Hrvaške, s katerimi se na obmejnih območjih srečujemo s predstavniki narodnostnih manjših, lokalnih skupnosti ter organizacij, ki delujejo na projektih čezmejnega sodelovanja.  

Ko sem nastopil funkcijo evropskega poslanca, sem si zadal cilj, da v institucije Evropskega unije prenašam sporočila antifašizma, vrednote katerega so pomembno sooblikovale projekt Evropske unije. Trdno sem prepričan, da brez poznavanja zgodovine in priznavanja antifašizma kot temelja skupnih evropskih zavez miru, spoštovanja ter sodelovanja med narodi Evrope ni moč graditi perspektivne prihodnosti.

Zato sem ob prvi obletnici smrti Borisa Pahorja v Evropskem parlamentu organiziral razstavo v čast življenja in dela Državljana Evrope,   v soorganizaciji ZZB NOB sem v januarju 2023 gostil omizje o vrednotah antifašizma v EU, januarja letos pa priložnostno razstavo in omizje o organizaciji TIGR.

Na mojo pobudo je ekipa Evropske unije prvič sodelovala na športno-humanitarnem spektaklu Pokal enotnosti, ki ga letno organizirata UEFA in UNCHR. Gre za športno-humanitarni spektakel, ki promovira premeščanje razlik ter kulturnih ovir med begunci, razseljenimi osebami ter državami članicami.

Moje delo so pomembno zaznamovale tudi aktivnosti na terenu, s projektom mobilna poslanska pisarna sem skupaj s svojo ekipo obiskal čez 30 slovenskih občin ter se seznanil z izzivi lokalnih okolij. Preko poslanskih vprašanj in pobud pristojnim komisarjem sem institucije EU seznanjal s konkretnimi težavami ljudi ter lokalnih skupnosti ter podajal predloge za njihovo reševanje.

Postavil ali podprl sem 54 pisnih vprašanj Komisiji ter institucijam EU, opravil več kot 60 nagovorov na zasedanjih Evropskega parlamenta, se udeležil  6 mednarodnih misij ter bil pobudnik treh razprav v Evropskem parlamentu -  o notranjih nadzorih v Schengnu ter razmerah v Izraelu in Gazi.