Evropska komisarka za širitev in soseščino, Marta Kos je danes članom Odbora EP za zunanjo politiko predstavila sveženj poročil o napredku držav kandidatk. Komisija je tudi letos izdala analizo napredka za šesterico držav Zahodnega Balkana - Črno goro, Albanijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo, ter Kosovo, v sklopu vzhodnega partnerstva pa le za Ukrajino in Moldavijo. Gruzija trenutno ostaja kandidatka le v na papirju, v praksi pa so pristopna pogajanja prekinjena. 

rn

Izjavo evropskea poslanca Nemca (S&D/SD) objavljamo v nadaljevanju. 

»Zdi se, da se je resor širitve pod vodstvom slovenske komisarke resneje spoprijel s širitveno politiko, ki ostaja ena ključnih geostrateških naložb v mirno, stabilno in povezano Evropo, in to pozdravljam. Letošnja predstavitev jasno potrjuje, da proces širitve dobiva nove pospeške, ki smo jih pogrešali zadnjih 15 let. Posebej pozdravljam prav napredek pri nekaterih državah Zahodnega Balkana, ki s svojimi reformami utrjujejo evropsko pot, demokracijo in prispevajo k razvoju našega kontinenta in skupne varnosti.

rn

Tu ne moremo mimo dosežkov Črne gore, ki je trenutno najbližje članstvu. S svojo politično zavezo in napredkom z zapiranjem poglavij izkazuje, da je pridružitev EU ključna prioriteta države; Albanije, ki je odprla večino vsebinskih sklopov in z zanesljivim tempom uresničuje pravosodne reforme, ter zakonodajo na področju manjšin in varstva osebnih podatkov ter uživa 91 odstotno podporo svojih državljank in državljanov za pridružitev; ter Severne Makedonije, ki kljub notranjim izzivom ohranja jasno evropsko usmeritev.

rn

Kljub nekolikšni stagnaciji v reformah, ki je posledica destruktivne notranjepolitične dinamike, je tudi Bosna in Hercegovina naredila pomembne korake, med katerimi še posebej pozdravljam predložitev reformne agende, ki bo državi omogočila črpanje evropskih sredstev iz Načrta za rast. 

rn

Poudarjam pomen nadaljnjega dialoga med Beogradom in Prištino ter spodbujam obe strani, da z odgovornostjo in dobrimi nameni izkoristita priložnost za normalizacijo odnosov, kar ostaja ključen pogoj za napredek obeh držav na evropski poti, hkrati pa spodbujam politično vodstvo Srbije, da ponovno okrepi zaupanje državljank in državljanov, ki je praktično popolnoma sesuto, preneha z retoriko, ki spodkopava evropske vrednote in pospeši usklajevanje s skupno zunanjo in varnostno politiko EU. 

rn

Za konec naj poudarim komisarkine besede, da nikakor ne smemo pozabiti, da širitev ni zgolj projekt Evropske komisije, oziroma Bruslja in držav kandidatk, ampak predvsem projekt Evropejk in Evropejcev.«