»Končno ukrepanje proti Izraelu zaradi genocida v Gazi, ponujena roka Parlamentu in poziv k skupnosti – to je glavni izkupiček današnjega nastopa predsednice von der Leyen v Strasbourgu,« se je po nagovoru poslankam in poslancem Evropskega parlamenta odzval Matjaž Nemec (S&D/SD).
Celoten odziv poslanca objavljamo v nadaljevanju.
»Nagovor predsednice Komisije je bil, glede na izjemno zahtevne okoliščine v Evropi in svetu ter nehvaležen položaj predsednice, soliden. Von der Leyen je s konstruktivno držo iskala zavezništvo in enotnost pro-evropskih sil za prihodnost Evrope.
Če je bila drža glede Ukrajine pričakovana, je bolj pozitivno odmevala napoved evropskega programa za svobodo in zaščito medijev, krepitev konkurenčnosti gospodarstva in uveljavitev nadzora nad socialnimi omrežji za otroke po avstralskem vzoru.
Ključni moment govora pa vidim v napovedi sankcij proti Izraelu. Sicer (pre)pozno, a vendarle - končno! Po 23 mesecih genocida v Gazi in več kot 64.000 žrtvah je stopnjevanje pritiska javnosti, kot tudi nas poslancev, ki že od vsega začetka opozarjamo na nevzdržno držo in molk EU, postalo preveč za von der Leyen, ki ji nad glavo že visi nova grožnja z nezaupnico ter blokade ključnih pobud Komisije s strani nekaterih levih političnih skupin. Napoved končanja dvostranske podpore Izraelu, sankcij proti ekstremističnim predstavnikom izraelske vlade ter delne prekinitve Pridružitvenega sporazuma z Izraelom sicer pozdravljam, kljub temu, da prihajajo mnogo prepozno. A ključno bo, da te zaveze ne ostanejo le na papirju. Čas besed je minil – zdaj štejejo dejanja.
Nova Evropa, ki jo je von der Leyen napovedala, mora temeljiti na večji avtonomiji in neodvisnosti. To pa bo mogoče le ob enotnosti in politični volji. Čeprav je predsednica ponudila roko sodelovanja, je predsednik največje skupine Weber to že postavil pod vprašaj.
Prvi resen preizkus bo trgovinski sporazum z ZDA. Evropski parlament ga bo moral potrditi, a večine za zdaj ni. Odločitev bo pokazala, ali Evropa krepi ali slabi svojo neodvisnost. Svetovna trgovina je na razpotju, zato mora EU samozavestno iskati nova zavezništva in sooblikovati nova pravila – tudi v odnosu do ZDA.
Med pomembnimi iztočnicami današnjega nagovora Ursule von der Leyen, s katerimi si je zadala tudi veliko odgovornost, je tudi poudarek na socialni komponenti Unije, začenši z napovedjo akta o kakovostnih delovnih mestih, za sprejem ambiciozne strategije za boj proti revščini in zelo pomembno: napoved boja proti stanovanjski krizi - po besedah predsednice EK se obeta sprejem prvega evropskega načrta za dostopna stanovanja.
Za pozitivnega bi izpostavil tudi poudarek na krepitvi enotnega trga (kar, kot že zapisano, mora nujno vključevati tudi prevetritev in krepitev schengena), pa vlaganja v evropsko znanje in inovacije, podpora čistim tehnologijam in krožnemu gospodarstvu (s poudarkom na varovanju evropske konkurenčnosti), višanje sredstev socialnega sklada za podjetja za zaščito evropske industrije ter zaščita evropskega gospodarstva proti nelojalni konkurenci – tudi z novim instrumentom o jeklu.
Če je bil govor dovolj širok, da je vsak našel nekaj zase in zadovoljil nekatere kritike, pa je bil morda še glasnejši molk o tem, česar predsednica sploh ni omenila: kako obnoviti polno delujoč schengen, kako nasloviti demografske izzive in kako obljube prevesti v dejanski zeleni prehod.
Gre za njen najbolj progresiven nagovor doslej, a hkrati tudi za najostrejšo kritiko lastnemu delu. Razkorak med realnostjo in obljubami še nikoli ni bil večji. Če bo predsednica EK sledila napovedanim ukrepom, si lahko obeta obstanek na čelu Komisije. Če pa bodo od nagovora ostale le besede, se bo njen mandat neizogibno iztekel. Evropski državljani od EU pričakujejo več – in to povsem upravičeno.«
