Vizumska politika bi morala postati močno orodje Evropske unije in kot sredstvo vpliva na tretje države za spodbujanja napredka tudi na področju človekovih pravic. Ni prav, da ekonomski ali politični interes prevlada nad temeljnimi evropskimi vrednotami, kot so demokracija, vladavina prava in človekove pravice. To bi moralo veljatu tudi v odnosu do Izraela in njegovega grobega kršenja mednarodnega humanitarnega prava v Gazi,” je na odboru za notranje zadeve ob predstavitvi poročila o reformi suspenzivnega mehanizma vizumske politike EU poudaril evropski poslanec in poročevalec Matjaž Nemec (S&D/SD).
“Vizumska politika Evropske unija je v zadnjem času doživela veliko sprememb. Od revizije vizumskega zakonika, digitalizacije vizumskih postopkov, kmalu pa bosta na mejah uveljavljena tudi nova informacijska sistema ETIAS ter sistem vstopov in izstopov (EES), ki bosta naslavljala določena varnostna tveganja. To je pomembno še posebej, ker se je v zadnjih letih močno povečalo število držav, ki so del brezvizumskega režima. Številne od teh držav ne slovijo po zavidljivih standardih, zlasti na področju človekovih pravic, ali pa so se njihove notranje razmere v zadnjih letih močno poslabšale ali spremenile. EU vizumska politika mora zato biti ustrezno opremljena, da se sooči z aktualnimi izzivi sveta. To bi moralo veljati tudi za mehanizem zamrznitve brezvizumskega režima,” obstoječe razmere opisuje poslanec Nemec.
“Danes Evropa v resnici nima na voljo učinkovitega orodja na področju vizumske poltike, da bi se lahko hitro prilagajala geopolitičnim razmeram in času, v katerem živimo. Trdno sem prepričan, da bi morala Evropska komisija nenehno ocenjevati tudi zunanje odnose med EU in državami na pozitivni listi, vključujoč s stanjem človekovih pravic, ter v primeru kršitev ustrezno ukrepati. Ta povezava v zakonodaji danes namreč manjka!
Ponovna uvedba vizumov, vsaj začasna, bi mora biti vedno na mizi. Ta mehanizem mora ostati v osnovi zadržan, a se hkrati sposoben odzivati na razvoj dogodkov. Evropa bi morala tudi vizumsko politiko izkoriščati za spodbujanje napredka na področju človekovih pravic v tretjih državah, ne pa se podrejati zgolj političnim ali ekonomskim interesom.
V svojem poročilu zato predlagam ustrezno razširitev razlogov za sprožitev mehanizma, ki naslavlja širša vprašanja zunanjih odnosov med Evropo in tretjimi državami. Če sem zelo neposreden, imam tukaj v mislih razmere, ko ena država napade drugo suvereno državo, denimo Rusija, v kolikor bi ta bila v brezvizumskem režimu. Ali pa ko ena država grobo krši mednarodno humanitarno pravo. Tukaj imam v mislih Izrael in njegovo vojaško operacijo v Gazi, ki ima vedno bolj izrazito genocidno naravo.”
“Suspenzivni mehanizem moramo zato ustrezno reformirati, za kar si bom prizadeval tudi sam v Evropskem parlamentu,” je za konec še dejal Matjaž Nemec.
*Opomba za urednike:
EU vizumska politika sloni na enotnih postopkih in pogojih za pridobitev schengen vizumov za potovanje za 90 dni v 180 dnevnem obdobju v Evropo za države na “negativni” listi ter za države v brezvizumskem režimu, oziroma države na tako imenovani “pozitivni” listi za isto obdobje. Slednji danes vključuje 62 držav in 3 teritorije (Hong Kong, Makao ter Tajvan). Brezvizumski režim se lahko ob določenih pogojih tudi zamrzne na podlagi suspenzivnega mehanizma, ki je bil vzpostavljen leta 2013, a do danes še nikoli ni bil sprožen. Komisija je zaradi novih izzivov, kot so sheme prodaje državljanstev s strani držav na pozitivni listi ter denimo instrumentalizacije migrantov,novembra lani predlagala spremembo suspenzivnega mehanizma. Predlog sedaj obravnavata države članice na Svetu in Evropski parlament, za katerega je v EP pristojen poročevalec Matjaž Nemec.
Za prikaz omogoči zunanje piškotke
