"Dostop do pitne vode je osnovna človekova pravica. A ta v 21. stoletju še zdaleč ni zagotovljena vsem. Še več: dostop do vode je mnogim celo načrtno onemogočen – in to ne zaradi pomanjkanja virov, temveč zaradi političnih odločitev, kar se dogaja tudi v Palestini," je ob posredovanju poslanskega vprašanja Evropski komisiji glede omejevanja dostopa do vodnih virom, vključno v povezavi z EU sredstvi, poudaril predlagatelj in evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD).
Skupaj s 36 kolegicami in kolegi iz različnih političnih skupin Evropskega parlamenta smo na Evropsko komisijo naslovili poslansko vprašanje glede vloge izraelskega državnega vodnega podjetja Mekorot, ki že vrsto let upravlja tudi z vodnimi viri na okupiranem Zahodnem bregu
Po številnih poročanjih humanitarnih organizacij, Mekorot sistematično omejuje dostop do vode Palestincem, hkrati pa dotok v velikem obsegu preusmerja na območja nezakonitih izraelskih naselbin. Takšna praksa ni zgolj v nasprotju z mednarodnim pravom, pač pa gre za sistematično razčlovečenje Palestincev z jasnim ciljem etničnega čiščenja. Gre milo rečeno za vodni apartheid.
Glede na dejstvo, da je bilo podjetje Merkorot v preteklosti že prejemnik evropskih sredstev v višini 1,3 milijona evrov iz programa Obzorje 2020, smo od Komisije v prvi vrsti zahtevali pojasnila, ali gre pri tem za nedopustno podporo EU kršenju človekovih pravic v Palestini.
Konkretneje nas zanima, ali in v kolikšni meri Komisija še vedno financira dotično podjetje, ter kakšen je njen sistem nadzora porabe EU sredstev, da ta ne prispevajo k sistematičnemu kršenju pravic in mednarodnega prava.
Verjamem, da mora biti Evropska unija dosledna – tako v svojih vrednotah kot tudi pri dodeljevanju javnih sredstev. Ne smemo si dovoliti, da bi z evropskim denarjem podpirali nepravičnosti ali celo kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava. Voda nikoli ne sme biti orožje političnega pritiska, ampak osnovna človekova pravica.
Zato pričakujemo jasne odgovore in v kolikor potrebno, tudi strategijo o transparentnosti dodeljevanja evropskih sredstev in striktnemu nadzoru njihove porabe v tretjih državah.
Voda ne sme biti privilegij. Ne v Evropi, ne v Palestini, ne nikjer drugje.
*Vprašanje Komisiji spodaj v priponki.