Evropski parlament je danes, pod taktirko evropskega poslanca in poročevalca Matjaža Nemca (S&D/SD), z veliko večino – 518 glasov za, 96 proti in 24 vzdržanimi – dokončno potrdil reformo mehanizma za začasni suspenz brezvizumskega režima.
Dogovor je bil med pogajalci poljskega predsedstva Sveta ter Evropskim parlamentom pod vodstvom Nemca dosežen letos junija. Po glasovanju je poslanec poudaril:
»S to reformo Evropa kaže hrbtenico. Prej tehnični mehanizem za začasni suspenz brezvizumskega režima smo posodobili v orodje, ki ščiti človekove pravice, mednarodno pravo in temeljne evropske vrednote. Vizumska politika odslej ne bo več tehnična formalnost – je naše glavno politično sporočilo 61 državam, katerih državljani za potovanje v EU ne potrebujejo vizuma, kot tudi vsem bodočim, na katere bi se brezvizumski režim lahko kmalu razširil.
Jasno, nedvoumno in močno: če država krši mednarodno pravo, če tepta človekovo dostojanstvo, svobodo in pravno državo, ne more pričakovati privilegijev prostega dostopa v Evropo. To ni dejanje proti komurkoli. To je dejanje za Evropo, ki stoji za svojimi načeli.
Reforma prinaša posodobljen, prožnejši in učinkovitejši okvir, ki bo Uniji po novem omogočil, da začasno suspendira brezvizumski režim tudi z državami, ki resno kršijo mednarodno pravo in človekove pravice ali drugače varnostno ogrožajo Evropsko unijo – denimo zaradi hibridnih groženj.
Gre za pomemben korak k sodobnejši in bolj odgovorni evropski vizumski politiki. Do zdaj je bil začasni suspenz mogoč le iz omejenih razlogov, predvsem zaradi migracijskih ali varnostnih tveganj. Z novo reformo pa vizumska politika postaja tudi zunanji politični instrument, s katerim EU ščiti in uveljavlja svoje temeljne vrednote v svetu.
Nova pravila omogočajo bolj ciljno delovanje. Omejitve bodo lahko veljale zgolj za posamezne tipe potnih listov, denimo za predstavnike in diplomate držav. Ne želimo, da bi za dejanja vladajočih, ki sistematično spodjedajo mednarodno pravo, posledice nosilo celotno prebivalstvo – še manj civilna družba, novinarji ali zagovorniki človekovih pravic.
Ti so pogosto tarča pritiskov in nadzora s strani države. Nova pravila zato jasno določajo, da mora Evropska komisija pri morebitnem suspenzu brezvizumskega režima oceniti, ali bi tak ukrep ogrozil delovanje civilne družbe in tistih, ki v teh državah branijo svobodo.
V času, ko je svet vse bolj nestabilen in ko poteka več kot 110 oboroženih spopadov – tudi na evropskih mejah –, mora Evropska unija ravnati enotno in odločno. Ko izraelski vojaki v Gazi izvajajo genocid, najhujšo kršitev mednarodnega humanitarnega prava, in se s tem celo javno ponašajo, je nemoralno, da jih nato v Evropi sprejemamo kot turiste.
Evropska unija mora biti dosledna: tisti, ki kršijo mednarodno pravo, ne morejo uživati privilegijev prostega dostopa.«
