Matjaž Nemec slavnostni govornik na Mali gori

"Spoštovane in spoštovani zbrani na Mali gori. Cenjeni predstavniki Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, njen predsednik Gorazd Humar, cenjeni praporščaki, predstavniki veteranskih organizacij.

Hvala za vaš čas, da skupaj obeležujemo spomin na dogodke 13. maja 1941 na Mali gori. Sporočilo ljubezni do domovine danes gori z enakim, če ne večjim žarom, kot tista usodna leta pred in po drugi svetovni vojni. Takrat še ni bilo spomina. Bila pa je zlovešča realnost slovenskega naroda. Ta se je v srditem uporu zoper nacifašizem boril za svoj obstoj.

Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik so imena treh pogumnih Tigrovcev, ki so se 13. maja 41 na Mali gori spopadli z štirimi italijanskimi karabinjerji ter tremi domačini, ki so raje kot upor izbrali sodelovanje z okupatorjem.

Sovražnikov strel je v ribniških gozdovih za vedno prekinil nit življenja Danila Zelena. Kravanja in Majnik sta boj za slovensko svobodo nadaljevala v partizanih.

Pri vrednotenju prelomnic slovenskega naroda in njegovih najbolj eksistencialnih vprašanj je bila vloga TIGR-a predmet številnih polemik, žal tudi političnega predatorstva. Ki je želelo s pretvarjanjem zgodovinskih dejstev razvrednotiti tudi dogodek, v spomin kateremu se poklanjamo na Mali gori. Zato naj bo moje sporočilo jasno in nedvoumno: TIGR je vse od svojega nastanka na Nanosu leta 1927 živel bistvo slovenskega naroda v njegovem uporu zoper zlo fašizma. Ta je dve desetletji pred drugo svetovno vojno že pričel svoj peklenski pohod na Primorskem, za seboj pa puščal neizmerno trpljenje. Pečat slednjega še danes živi kot bridek spomin na pogorišča slovenskih kulturnih domov, na slovenski jezik, iztrgan iz javnega življenja, na domoljubje, ustrahovano s streli, na strahovit teror.

To so dejstva, katerih ne morejo preglasiti ne čas ne apetiti določenih politikov. Ki svoje t.i. domoljubno poslanstvo uresničujejo preko pretvarjanja zgodovinske resnice o Tigru ter jo poskušajo prikrojiti na način, da bo ta služila njihovim interesom.

Spoštovani in spoštovane.

Dogodki na Mali gori si zaslužijo spoštovanje. Spoštovanje pa terja resnico.  In dovolite, da citiram izbrane besede gospoda Gorazda Humarja, izrečene leto dni nazaj na Mali gori. “Zato apeliram na vse, ki prihajajo na ta sveti kraj na Mali gori, da pustijo svoje tesno oprijemajoče se politične in strankarske plašče v dolini in v njih oviti ne hodijo sem. Le na ta način bo ta gora res postala gora spomina in gora miru.”

Hvala prijatelju Gorazdu, predsedniku Društva TIGR Primorske za to izjemno misel. Srčna hvala tudi za njegovo sodelovanje, da sem imel čast v Evropskem parlamentu gostiti omizje dogodek: Slovenci med prvimi protifašisti v Evropi. Ne samo za čast, kot Primorec, Slovenec in vnuk partizana, ki mu je bila dediščina antifašizma položena v zibel, čutim to kot svojo veliko odgovornost.

Dovolite, da nadaljujem s citatom, ki osmišlja upornost, ki so jo živeli Tigrovci ter slovenski domoljubi v boju zoper fašizem.

“In v resnici je poleg ljubezni, ki je nedvomno prva, plemeniti upor proti krivični stvarnosti največ, kar lahko prispevamo za rešitev človeškega dostojanstva”.

Gre za besede neuklonljivega pričevalca fašističnega nasilja, tržaškega pisatelja Borisa Pahorja. Pokončna drža slednjega nas o pomenu človekovega dostojanstva ter narodove pravice do samouresničevanja nagovarja brezčasno.

Spoštovani in spoštovane! Če želimo razumeti zgodovino skozi njeno prvobitno nalogo “največje učiteljice” moramo pokazati pogum, da pogledamo na stranpoti človeštva skozi prizmo aktualnosti. Pri tem se ne smemo opreti na poenostavljanje o samoumevnosti dosežkov, ki smo jih s trdim delom dosegali kot država in kot družba. Slovenija je že dvajset let povezana v Evropsko družino, nastalo ravno na vrednotah antifašizma in antinacizma. Iz katerih smo idejo miru in sodelovanja nadgradili sprva z gospodarskim, kasneje političnim povezovanjem.

Živimo čas kriz in nenehnih pretresov. Negotovosti še dodatno poglabljajo radikalizmi in populizmi, ki svoj obstoj opirajo na vse večjem strahu. Vojne na in blizu evropskih tleh niso več teorija nemogočega, temveč kruta realnost današnjega dne. Priča smo grobim kršitvam mednarodnega prava, multilateralni red je na robu svojih zmogljivosti. Mednarodna skupnost je že davno izgubila privilegij teoretiziranja v razpravnih dvoranah, kako je potrebno slediti sprejetim zavezam, ko so te grobo kršene. Evropska unija in z njo Slovenija imata v tem oziru zgodovinsko odgovornost. Smo na razpotju, morda največjem od nastanka Unije naprej.

Bomo zase in svoje otroke izbrali prihodnost miru, solidarnosti in varnosti ali pot razkroja in razdvojenosti?

Bomo dopustili, da skrajna desnica dobi mesto odločanja o naši skupni prihodnosti, ko svoje ideje črpa iz zloveščih ideologij preteklosti, med temi fašizma?

Imamo pogum med prvimi članicami Unije priznati Palestino, kršitelje mednarodnega in humanitarnega  pravnega reda pa postaviti pred roko pravice ali bomo čakali v coni statusa quo?

Spoštovani in spoštovane. Če kje, ravno na mestih kot je Mala gora, nosimo odgovore na dlani. To verjamem in čutim. Preveč zanosa, upornosti in žrtev je bilo izkazanih v ljubezni za svobodo slovenskega naroda, da ne bi naredili, kar je prav. To naj bo sporočilo, ki naj brez sprenevedanj in političnih malverzacij odmeva danes in vse dni poslej.

Hvala vam!"