Evropski parlament je danes sprejel resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki je nastala v pisarni evropske poslanke iz SDS, sprejeta pa je bila v koaliciji med desno-sredinsko EPP in skrajno desnimi silami v EP. Po glasovanju je evropski poslanec Matjaž Nemec v izjavi, ki jo objavljamo v nadaljevanju, poudaril:

“S podporo Resoluciji je Evropska ljudska stranka (EPP), skupaj s poslankami in poslanci skrajne desnice, Evropski parlament zapeljala še v temnejšo dobo tega, že tako izjemno občutljivega časa.

Zavoljo političnega obstoja in uveljavitve lasne politične agende se je v tej navezi povozilo parlamentarne postopke, zgodovinskemu revizionizmu in malikovanju skrajno problematičnih in manipulativnih tez pa na široko odprlo vrata.

Evropski parlament postaja podij, kjer svoje abonmajske predstave uprizarjajo ideologije preteklosti, z očitnimi prvinami neofašizma, vrednote, na katerih je bila zavoljo bolečih lekcij zgodovine zgrajena EU, pa postajajo bleda senca praznih besed, ki jih teptajo dejanja t.i. proevropske EPP.

Ni naključje, da se sodelovanje med slednjo in skrajnimi desnimi skupinami krepi ravno pred predvidenim glasovanjem o nezaupnici predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Nezaupnica je bila vložena na pobudo poslancev skrajne desnice.

Glasovanje o Resoluciji kaže, da gre za vezano trgovino med EPP in skrajno desnico, da se s skupnim sodelovanjem na Resoluciji pomirijo težnje po razrešitvi von der Leyen, tudi med lastnimi poslankami in poslanci EPP.
Vložek je velik! Ne samo v oziru do vse bolj majavega položaja von der Leyen, temveč do obstoja EU kakršno poznamo. Evropski parlament je s sprejemom Resolucije pristal na vlogo podaljšane roke političnih interesov posamičnih strank, tokrat iz Slovenije in to kljub temu, da je bilo na ravni EU večkrat poudarjeno, da je spomin na zgodovinske dogodke v posamični državi članici v ključni domeni države članice.
Zelo bode v oči tudi to, da predlagatelji Resolucije izkoriščajo bolečino na vse žrtve vojnega in povojnega časa, ker ne iščejo pomiritve in sprave, temveč provokacije in razdvajanje.

Vedno in tudi tokrat jasno poudarjam, vse žrtve vojnega in povojnega nasilja si zaslužijo dostojen pokop, ljudje pa pomiritev – a ta ne more biti izsiljena zavoljo političnih teženj in izkrivljanja zgodovinskih dejstev, ko to počno podporniki Resolucije.

Zato današnje glasovanje ni zgolj »vredno« obsojanja, temveč odločnega ukrepanja. Gre namreč za nevaren presedan, ko bomo morda kaj kmalu priča poplavi predlogov iz več držav članic, kako je treba rehabilitirati fašistične in nacionalistične režime, ker je percepcija o zmagoviti zavezniški sili, ki je porazila največje zlo prejšnjega stoletja - nacifašizem - zmotna in pretirana."