V javnosti še vedno odmeva EU uredba, ki bi z masovnim nadzorom spletnih komunikacij državljanov EU služila učinkovitejšemu odkrivanju spolnih zlorab otrok na spletu. Govorim seveda o kontroverznem predlogu "Chat Control". Želim biti jasen - tako kot mnoge izmed vas, tudi mene tako globok poseg v spletno zasebnost in množični nadzor skrbi in mu odločno nasprotujem.

Zakaj?

Absolutno ne zato, ker bi s tem želel nasprotovati zaščiti otrok na spletu - to je naša moralna in pravna dolžnost - ampak ker verjamem, da z nesorazmernim skeniranjem vseh vaših sporočil in klicev, tudi šifriranih, zlorab ne bomo izkoreninili. Trenutni predlog Chat Control, ki ga državam članicam ponuja Danska bi pomenil sistematično pregledovanje zasebnih komunikacij brez utemeljenega suma, brez sodne odredbe, brez nujnih varovalk.

To ni zaščita. To vodi v množični nadzor. 

Poleg tega gre za tehnično neučinkovit ukrep in nevaren za naše temeljne pravice - zasebnost, svobodo izražanja in varnost digitalnih komunikacij

Takšen sistem bi zasul organe pregona z lažnimi ali neutemeljenimi prijavami in postavil nevaren precedens za cenzuro.

Mnogi pravni strokovnjaki, med njimi tudi pravna služba Sveta EU, opisujejo trenutni danski predlog kot eno najnevarnejših zakonodaj EU. 

Ne le da bi ta lahko prinesel ogromno stopnjo zmote pri pregledovanju vsebin in obtoževanju, ampak predlog kot tak ni v skladu z listino EU. 

Še več, Chat Control, ki ga imamo na mizi je v nasprotju s slovensko Ustavo, kar bi v primeru izpodbijanja skladnosti z Ustavo prineslo ogromno težav pri presojanju med primarnostjo prava  Eu in spoštovanjem nacionalne ustave.

In kar najbolj skrbi - tudi s sprejetjem te zakonodaje bodo storilci kaznivih dejanj in spletni predatorji našli alternativne poti in ostali nekaznovani, mi pa bi si stlakovali pot v družbo nadzora. 

Zato želim jasno povedati: sem proti #ChatControl. A odločitev trenutno ni v mojih rokah, ampak v rokah držav članic. Zato pozivam pristojnega ministra Republike Slovenije za notranje zadeve Boštjana Pokljukarja, da se Slovenija kočno vednarle opredeli. In do tako perečega problema ne ostaja neopredeljena, kot je bila do sedaj. 

Ministra pozivam, da se jasno postavi PROTI množičnemu nadzoru, PROTI posegu v zasebnost državljank in državljanov in PROTI razkroju šifriranja, ki je temelj naše digitalne varnosti.

Slovenija mora stati na strani svobode, človekovega dostojanstva in temeljnih pravic. Zaščita otrok na spletu je naša skupna naloga in mora ostati naša prioriteta - toda ne na račun zasebnosti in pravne države. 

Učinkovitejši pristopi so ciljno in ne množično odkrivanje, več vlaganj v preiskovalne organe, podporne službe, izobraževanje in ozaveščanje otrok in staršev o vedenju na spletu in nevarnostih ter več vlaganj v zaščitne mehanizme za žrtve. Le celovit pristop lahko zagotovi resnično varnost naših otrok.