Kot evropski poslanec sem v preteklem mesecu prejel številne elektronske dopise zaskrbljenih državljank in državljanov glede t. i. Chat Control, zakonodaje o nadzoru zasebnih komunikacij. S podobnimi pomisleki se sooča tudi širša evropska javnost, zato želim pojasniti svoje stališče in na kratko obrazložiti postopek sprejemanja dotične zakonodaje.
Predlog uredbe o zaščiti otrok pred spolnimi zlorabami na spletu je Evropska komisija prvič predstavila leta 2022. Znotraj EU institucij v tem trenutku še vedno poteka razparava o trajni ureditvi tega perečega področja, zato je o zaključkih preuranjeno soditi. Evropski parlament je svoje stališče sprejel že novembra 2023, države članice pa so pod vodstvom danskega predsedstva še vedno v iskanju kompromisa. Šele po sprejetem stališču držav članic, kar se napoveduje v sredini oktobra, bodo nastopila pogajanja med Evropskim parlamentom in Svetom.
Dejstvo je, da je danes obstoječa ureditev na področju boja proti spolnim zlorabam otrok na spletu začasna, predvsem pa kot takšna ne zadostuje. Nujno potrebujemo celovito in trajno rešitev, ki pa mora biti dobro premišljena.
Sam odločno nasprotujem nekaterim predlogom, ki trenutno krožijo v strokovni in politični razpravi - zlasti uvedbi vsesplošnega nadzora zasebne elektronske komunikacije med uporabniki, ki krši pravico do digitalne zasebnosti in ustvarja nevaren precedens za digitalni nadzor v EU. Takšen ukrep bi pomenil prvi korak k množičnemu nadzoru komunikacije ter hkrati grobo kršil temeljna načela zasebnosti in 7. člen Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Tudi poslanska skupina S&D tovrstnim rešitvam nasprotuje. Prepričan sem, da bosta tako stroka kot politika morali poiskati ustreznejše, tehnično izvedljive in zakonsko primernejše rešitve. Te morajo biti trajne, celovite in dobro premišljene, da bomo lahko učinkovito zaščitili otroke in ranljive skupine, hkrati pa ohranili spoštovanje temeljnih pravic vseh državljank in državljanov.
