Danes minevajo tri leta od napadov Hamasa na Izrael, v katerih je bilo grozljivo ubitih največ Judov po holokavstu, ugrabljenih pa še 250 ljudi. Ta obsojanja vredni dogodek, ki bo v kolektivnem spominu živel še zelo dolgo, ni sprožil le nesorazmerne vojne proti Palestincem v Gazi (in ne zgolj proti Hamasu), pač pa je Izraelu dal alibi za izbris naroda, za genocid.
Danes minevajo tudi tri leta od začetka ne le širših tektonskih geopolitičnih procesov, ampak tudi od razgradnje mednarodnega reda, institucij in mednarodnega prava, kot smo ga zgradili in poznali po drugi svetovni vojni.
Napadi 7. oktobra in njihove širše regijske posledice, vključno z vojno v Iranu ter napadi na Libanon, Sirijo, Zahodni breg, Jemen in širše, so močno razdelili Evropo in svet, mlade, študente, vplivneže, igralce - domala vse pore življenja. S svojim vplivom ne prizanašajo niti notranji politiki, čemur smo bili priča tudi v Sloveniji z afero »Black Cuba« glede vpletanja v volitve.
Vojna in genocid v Gazi, ki kljub premirju še potekata, sta na oblasti v Izraelu pomagala ohraniti premierja Netanjahuja. Ta se sicer spopada s hudimi obtožbami in sodnimi procesi zaradi korupcije ter bi v drugačnih okoliščinah morda pristal v zaporu.
Vse do danes glede vprašanja Palestine in širšega Bližnjega vzhoda ostaja razdeljena tudi Evropska unija. S tem pa močno oslabljena pred morebitnimi vplivi na Izrael. V zadnjem času smo bili sicer priča zgodovinskim potezam nekoč tesnih zaveznikov iz Londona, Pariza in Ottawe, predvsem s priznanjem Palestine in uvedbo trgovinskih sankcij za judovske naselbine na Zahodnem bregu.
A se po drugi nadaljujejo rekordne denarne pomoči in prodaja orožja Izraelu s strani Washingtona ter obramba ostrih kritik potez Izraela s strani Berlina, Dunaja in Prage ter nenazadnje tudi Ljubljane. S tem pa omogočanja nadaljevanja sistematičnega, postopnega izbrisa narod in tudi krvi na naših dlaneh.
Če se ne bomo dosledno vrnili v okvire spoštovanja mednarodnega prava, se nam ne piše nič dobrega. Nič dobrega ne Evropi ne svetu.
