Danes sem na ministra za notranje zadeve in javno upravo g. Francija Matoza naslovil odprto pismo glede nadzorov Italije in Avstrije na slovenskih mejah in ga pozval k ukrepanju.
Celotno pismo v nadaljevanju objavljamo v celoti:
Ljubljana, 21. julij 2026
Spoštovani minister za notranje zadeve in javno upravo gospod Franci Matoz,
z uveljavitvijo schengenskega območja je Evropska unija uresničila eno svojih temeljnih svoboščin – prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala. Države članice so se s tem zavezale h krepitvi povezanosti, sodelovanja in razvoja tako znotraj Unije kot tudi v odnosih z državami, vključenimi v schengenski prostor.
Ob vključitvi Slovenije v schengensko območje leta 2007 je naša država upravičeno gojila velika pričakovanja. Zaradi svoje geostrateške lege ter močne povezanosti prebivalcev obmejnih območij – bodisi zaradi zaposlitve, izobraževanja, družinskih vezi ali drugih vsakodnevnih življenjskih potreb – je odprava mejnih kontrol pomenila pomembno izboljšanje kakovosti življenja in gospodarskega sodelovanja.
Ta pričakovanja so se začela krhati z migrantsko krizo leta 2015, ko so številne države članice Unije ponovno uvedle nadzor na notranjih schengenskih mejah. Posledice teh ukrepov še danes najbolj občutijo prav prebivalci obmejnih območij. Pogosto neupravičeno in pravno vprašljivo podaljševanje notranjih mejnih kontrol je bilo predmet kritik tudi na ravni Evropske unije. Spomnimo na sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2022, ki je presodilo, da Avstrija ni upravičena neomejeno podaljševati nadzora na meji s Slovenijo brez obstoja novih resnih varnostnih groženj.
Čeprav je Evropska unija v tem času sprejela številne ukrepe za učinkovitejše upravljanje migracij, med njimi tudi Pakt o migracijah in azilu, ki je začel veljati 12. junija letos, ti ukrepi očitno še niso privedli do odprave notranjih mejnih kontrol v posameznih državah članicah.
Pozdravljam odločitev Republike Slovenije z dne 11. junija, da odpravi začasni nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko, Hkrati pa z zaskrbljenostjo spremljam odločitev Italije, ki je konec maja letos ponovno podaljšala nadzor na meji s Slovenijo. Ta neprekinjeno traja že od oktobra 2023 in bo po zadnji odločitvi veljal vse do decembra 2026.
Enako problematično ostaja stanje na meji z Avstrijo, ki izvaja nadzor že vse od leta 2015. Kljub sodbi Sodišča Evropske unije, večkratnim pozivom Evropske komisije in opozorilom javnosti Avstrija nadzora ni odpravila, temveč ga je ponovno podaljšala do 18. septembra 2026.
Sprejetje Pakta o migracijah in azilu je spremljal jasen poziv Evropske komisije državam članicam, naj postopno odpravijo notranje mejne kontrole in ponovno vzpostavijo polno delovanje schengenskega prostora. Čeprav je izvajanje pakta še v začetni fazi, ravnanje Italije in Avstrije po ponovnem podaljšanju nadzora ne vliva zaupanja, da bosta sledili njegovemu duhu in ciljem.
Nahajamo se na vrhuncu poletne turistične sezone, ko se promet skozi Slovenijo in na njenih mejah občutno poveča. Posledice notranjih mejnih kontrol na mejah z Avstrijo in Italijo so zato še izrazitejše. Ob tem pa ne smemo spregledati vsakodnevnih težav prebivalcev obmejnih območij, ki jim nadzor na mejah otežuje odhode na delo, v šolo, k zdravniku ali k družinskim članom ter jim po nepotrebnem podaljšuje vsakodnevne poti.
Čeprav ministri držav članic ob sprejemanju Pakta o migracijah in azilu poudarjajo, da bodo z novimi instrumenti učinkoviteje upravljali migracijske tokove in s tem ustvarili pogoje za odpravo notranjih mejnih kontrol, praksa kaže drugačno sliko. Nadzori se še naprej podaljšujejo, čeprav so imele države članice za pripravo na izvajanje pakta dovolj časa.
Dejanskih in utemeljenih razlogov za nadaljnje podaljševanje notranjih mejnih kontrol je vse manj, nezadovoljstvo prebivalcev pa ostaja veliko. Name se vsakodnevno obračajo državljanke in državljani, ki jih pri njihovih vsakodnevnih opravkih v sosednjih državah znova pričakajo mejne kontrole, na italijanski strani celo ob prisotnosti vojske. Poleg zamud takšni prizori vzbujajo občutek vračanja v čase, za katere smo verjeli, da so z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in schengensko območje dokončno za nami.
Od začetka svojega mandata poslanca Evropskega parlamenta na to problematiko redno opozarjam tako Evropsko komisijo kot tudi ostale pristojne institucije Evropske unije. Evropska komisija je kot varuhinja Pogodb dolžna zagotoviti spoštovanje schengenskega pravnega reda in preprečiti neutemeljeno podaljševanje notranjih mejnih kontrol.
Zato vas spoštljivo pozivam, da kot minister za notranje zadeve Republike Slovenije odpotujete v Rim in na Dunaj in do svojih kolegov zahtevate odpravo mejnih nadzorov Avstrije in Italije na slovenskih mejah ter da preko Vlade Republike Slovenije obe sosednji vladi pozovete k doslednemu spoštovanju schengenskih pravil in evropske sodne prakse.
S spoštovanjem,
Matjaž Nemec
poslanec Evropskega parlamenta
