Evropski poslanci iz skupine Naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D) Matjaž Nemec iz Slovenije, Andreas Schieder iz Avstrije in Marko Vešligaj iz Hrvaške so uspešno zaključili dvodnevno turnejo Alpe-Adria Tour 2026, ki jih je vodila skozi Avstrijo, Slovenijo, Italijo in Hrvaško.
Namen turneje je bil opozoriti na ključne izzive prebivalcev obmejnih območij ter pokazati, kako lahko tesnejše čezmejno sodelovanje in evropske politike konkretno izboljšajo kakovost življenja ljudi.
V okviru turneje so se evropski poslanci srečali s predstavniki lokalnih skupnosti, deželnih oblasti, narodnih manjšin, civilne zaščite, gospodarstva in drugih organizacij. V ospredju pogovorov so bili čezmejna povezljivost, trajnostna mobilnost ter sodelovanje pri preprečevanju in odpravljanju posledic naravnih nesreč.
»Regija Alpe-Jadran je veliko več kot prostor štirih sosednjih držav. Povezujejo nas skupni interesi in tudi izzivi, zato v Alpe-Adria Tour vidimo priložnost, da evropske politike še bolj približamo ljudem ter pokažemo, da lahko čezmejno sodelovanje konkretno izboljša njihovo življenje,« so poudarili udeleženci turneje.
Več povezljivosti za več Evrope
V Celovcu so se evropski poslanci srečali s predstavniki deželnih oblasti in razpravljali o številnih uspešnih skupnih projektih, med drugim v okviru programa Interreg Slovenija–Avstrija, ki podpira sodelovanje na področjih gospodarstva, okolja in trajnostnega razvoja, pomemben primer čezmejnega povezovanja predstavlja tudi Geopark Karavanke.
Ob uspešnih projektih ostajajo tudi odprta vprašanja. Med njimi so mejne kontrole, ki predstavljajo vsakodnevno oviro za ljudi, ki mejo prehajajo zaradi dela, šolanja ali drugih obveznosti.
»Če želimo resnično povezano Evropo, ne moremo sprejeti, da ljudje, ki vsak dan prečkajo dražavno mejo zaradi dela ali drugih obveznosti, še vedno izgubljajo čas na mejnih kontrolah,« je poudaril Matjaž Nemec.
Jesenice: železnica kot strateška povezava regije
Naslednja postaja turneje so bile Jesenice, kjer je evropske poslance sprejel župan Občine Jesenice Peter Bohinec. Predstavil jim je primere čezmejnega sodelovanja z Avstrijo, predvsem na področjih kulture, športa in gasilstva.
Skupaj so si ogledali tudi jeseniško železniško postajo, ki je v procesu prenove in nadgradnje železniškega logističnega vozlišča. Postaja predstavlja pomembno strateško prometno in mobilnostno točko za Slovenijo, Avstrijo in širšo regijo Alpe-Jadran ter pomembno stičišče slovenskega in avstrijskega železniškega prometa.
Evropski poslanci in župan Bohinec so se dotaknili tudi pomena Trga prijateljstva, ki po besedah župana pomembno prispeva k urbani identiteti Jesenic ter odpira nove možnosti druženja, povezovanja in sodelovanja.
Od Bohinjske železnice do Nove Gorice: meja, ki povezuje
Pot so poslanci nadaljevali z avtovlakom po Bohinjski železniški progi, na Mostu na Soči so se srečali z županom Občine Tolmin Alenom Červom. Pot so nadaljevali proti Novi Gorici, posebno mesto je imel obisk Trga Evrope, ki danes velja za enega najmočnejših simbolov evropskega povezovanja.
»Meja je nekoč ločevala ljudi, družine in skupnosti, danes pa jih povezuje. Razlike lahko presežemo prav s sodelovanjem in zaupanjem. To je duh, ki ga moramo še naprej graditi po vsej Evropi,« je dejal evropski poslanec Matjaž Nemec.
Kot pomemben primer čezmejnega povezovanja so udeleženci izpostavili tudi projekt Evropske prestolnice kulture Gorica-Nova Gorica 2025, v okviru katerega je bilo izvedenih več kot 1.600 čezmejnih dogodkov, ki so privabili več kot 1,5 milijona obiskovalcev.
Trst: zaščita pravic narodnih manjšin
Pot se je nadaljevala v Trst, kjer so se evropski poslanci srečali s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Srečanja se je udeležila tudi predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Nives Cossutta.
Pogovor je bil namenjen položaju slovenske narodne skupnosti, njenim izzivom ter pomenu ohranjanja jezika, kulture in identitete narodnih manjšin. Delegacijo so nagovorili tudi predstavniki deželnega vodstva italijanske Demokratske stranke (Partito Democratico), med njimi generalna sekretarka stranke v Furlaniji - Julijski krajini Catarina Conte in županja Zgonika Monika Hrovatin.
Zelena mobilnost in povezovanje slovenske Istre
Drugi dan turneje so evropski poslanci del poti po slovenski Istri opravili z električnimi kolesi. V tej regiji na stičišču Slovenije, Italije in Hrvaške se prepletajo jeziki, kultura in tradicija treh držav. Zato ima čezmejno sodelovanje na tem območju še prav poseben pomen, še posebej na področjih prometa, gospodarstva, turizma, kulture, izobraževanja, zdravstva, civilne zaščite, reševalnih služb in varstva okolja.
Pomembno vlogo ima pri tem Koper, ki predstavlja eno ključnih vstopnih točk severnega Jadrana v srednjo Evropo. Njegov nadaljnji razvoj je tesno povezan z učinkovitimi železniškimi povezavami, pri čemer ima drugi tir železniške proge Divača–Koper strateški pomen za Slovenijo in širšo regijo.
Civilna zaščita: naravne nesreče ne poznajo meja
V nadaljevanju so se evropski poslanci odpravili na Letališče Portorož, kjer so se srečali z vodstvom letališča in poveljnikom Regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandijem Curkom.
Udeleženci srečanja so poudarili, da Letališče Portorož danes predstavlja več kot zgolj prometno povezavo slovenske obale z državami v soseščini, zaradi svoje strateške lege na severnem Jadranu je pomembna baza za gašenje požarov na območju slovenske obale in Krasa ter širše regije.
»Naravne nesreče ne poznajo državnih meja, zato jih ne moremo učinkovito reševati znotraj nacionalnih meja. Potrebujemo evropsko solidarnost, hitro izmenjavo informacij, skupne zmogljivosti in stabilno financiranje,« je poudaril Sandi Curk.
Curk se je evropskim poslancem zahvalil za podporo evropskim mehanizmom solidarnosti in izpostavil njihov pomen pri preprečevanju in odpravljanju posledic naravnih nesreč. Ob tem je pozdravil hitro operativno in finančno pomoč Evropske unije pri sanaciji posledic naravnih nesreč, med drugim po katastrofalnih poplavah v Sloveniji leta 2023.
Na velik pomen čezmejnega sodelovanja pri odzivu na naravne nesreče kaže tudi primer Prostovoljnega gasilskega društva Buje na Hrvaškem. Srečanje z vodstvom društva je potrdilo tesno sodelovanje hrvaških in slovenskih obmejnih skupnosti pri upravljanju naravnih in drugih nesreč.
Udeleženci srečanja so bili enotni, da mora Evropska unija še okrepiti mehanizme civilne zaščite ter podpreti dobre prakse, ki na obmejnih območjih odpravljajo ovire pri sodelovanju držav članic na področju zaščite in reševanja ter omogočajo hitro in učinkovito vzajemno pomoč pri odpravljanju posledic naravnih nesreč.
Pulj: dostopna stanovanja kot evropski izziv
V zadnjem delu Alpe-Adria Tour 2026 so se evropski poslanci v Pulju srečali z županom mesta Pedjo Grbinom. Poglavitna tema pogovora je bila stanovanjska problematika.
Sogovorniki so se strinjali, da stanovanjska kriza postaja vse večji evropski izziv, podatki kažejo, da kar desetina gospodinjstev v Evropski uniji za stanovanje porabi več kot 40 odstotkov svojega dohodka.
Evropska komisija je stanovanjsko politiko v tem mandatu prvič postavila med svoje prednostne naloge. Po mnenju udeležencev srečanja pa je treba ukrepe Evropske unije na tem področju izvajati še učinkoviteje in hitreje. V aktualnem programskem obdobju 2021–2027 je bilo v okviru kohezijske politike za izboljšanje stanovanjskega sektorja EU namenjenih že 7,5 milijarde evrov, vendar bodo za reševanje stanovanjske krize po besedah evropskih poslancev, ki so se udeležili Alpe-Adria Tour, potrebni še dodatni ukrepi, finančne spodbude in politike, ki se opirajo na uspešne evropske prakse. Kot primer dobre prakse so izpostavili Dunaj, kjer imajo pomembno vlogo neprofitna stanovanja. Takšni modeli po njihovem mnenju kažejo, da je mogoče z dobro načrtovanimi javnimi politikami in ustreznimi finančnimi spodbudami izboljšati dostopnost stanovanj za ljudi vseh generacij, ne glede na njihov finančni položaj.
Skupni izzivi zahtevajo evropske rešitve
Ob zaključku Alpe-Adria Tour 2026 so se evropski poslanci Matjaž Nemec, Andreas Schieder in Marko Vešligaj strinjali, da imajo prebivalci obmejnih regij številne skupne izzive, ki jih je mogoče učinkoviteje reševati s sodelovanjem, pri čemer pa jim mora operativno in finančno podporo v večji meri zagotoviti Evropska unija.
Ob tem so poudarili, da številni primeri uspešnega sodelovanja skupnosti ob meji dokazujejo, da državne meje niso ovira za povezovanje ljudi, temveč so lahko prostor sodelovanja, razvoja in solidarnosti. Naloga Evropske unije je, da takšno sodelovanje podpira in zagotavlja pogoje, v katerih lahko regije skupaj iščejo rešitve za skupne izzive.
»Če želimo močnejšo Evropsko unijo, moramo okrepiti tudi sodelovanje med njenimi regijami. Območje Alpe-Adria dokazuje, da je mogoče meje, ki so nekoč ločevale ljudi, spremeniti v prostor povezovanja. Naša naloga je, da ta proces podpiramo in ljudem pokažemo konkretne koristi skupnega evropskega prostora, pri čemer pa moramo od evropskih institucij terjati še dodatne napore, za uresničevanje politik, ki bodo izzive obmejnih območij naslavljanje učinkoviteje,« so ob zaključku turneje poudarili Matjaž Nemec, Andreas Schieder in Marko Vešligaj.
